»Rokopisni prevod Tacitovih Analov, ki ga hrani knjižnica palače Lambeth, je delo Elizabete I.«

»Generacije se rojevajo v svet, ki ga vzamejo za nespremenljivega.«

»Kronološko zaporedje knjige in razstave je relativno in spremenljivo, pripoved teče v hkratnih divergentnih smereh, vsaka razstavljena likovna podoba pa lahko namiguje na nekaj povsem drugega.«

»Anina knjiga umetnika je pravzaprav pogled v umetničine razmisleke, v zastavljena vprašanja in odgovore. To si Ana poišče in vedno znova išče v umetnosti, v ustvarjanju, v katerem lahko izrazi več, kot bi povedale besede.«

»Imeli so neumrljivo dušo, ko so bili živi, in imajo neumrljivo dušo, ko so mrtvi, zasuti pod plastmi zemlje in odpadkov. Živijo v neki drugi razsežnosti in tam jih bomo srečali. V trpljenju nedolžnih je velika skrivnost, zato se jih oklepamo s spominom.«

»Sama knjižnica je zelo bogata, v njej so nekatere redkejše knjige, pa tudi tekoča literatura, torej revije in časopisi iz časa zakoncev Tavčar.«

»Pojasniti je treba, da gre tu za knjige in revije, ki jim je potekel rok trajanja in bi tako ali tako šle na odpad. Revije, knjige, katalogi, ki jih najverjetneje nihče nikoli ni niti prelistal. Od tod tudi ime razstave Neprebrano. Splošno dejstvo je, da knjige, ki jo preberemo, po navadi ne zavržemo. Pustimo jo v knjižni zbirki, namreč zanjo smo porabili čas, nekaj življenja.«

»Prodorno razlago družbene realnosti soočata z interpretacijo kompleksnih znanstvenih in filozofskih spoznanj, dramo svetovnih konfliktov z intimnimi pretresi, podobe sovraštva in zla s podobami empatije in ljubezni.«

»smo na varnih tleh«